Funkcije MATLAB - 4 Vrste funkcij v MATLAB in primeri

Kazalo:

Anonim

Uvod v funkcije MATLAB

Funkcije MATLAB so napisane z različnimi vrsticami kode, ki povezujejo eno spremenljivko z drugo spremenljivko in vsak izhod je natančno povezan z enim določenim vhodom, ki je pomemben del katerega koli programskega jezika. V okolju MATLAB so shranjene v določeni datoteki, kot so datoteke skripta itd. Sprejemajo lahko več kot en vhodni argument in lahko vrnejo tudi več kot en izhodni argument. Delujejo na opredeljenih spremenljivkah v svojem vnaprej določenem delovnem prostoru, znanem kot lokalni delovni prostor.

Vrste funkcij v MATLAB

V Matlabu lahko funkcije ustvarite ali določite s spodnjo sintakso:

function (o1, o2, …, oN) = myfun(i1, i2, i3, …, iN)

Tu mi je zabavno ime funkcije, ki sprejme vhodne argumente i1, i2..iN in vrne izhod o1, o2… on. Zgoraj navedena izjava mora biti med razglasitvijo funkcije prva vrstica. Za veljavna imena funkcij in shranjevanje funkcije je treba upoštevati nekaj pravil:

  • Ime funkcije, ki se začne z abecedami in lahko vsebuje številko, znake ali podčrtaje, velja za veljavno.
  • Funkcijo lahko shranimo v funkcijsko datoteko, ki vsebuje definicije funkcij, ime datoteke pa se mora ujemati s prvim imenom funkcije v datoteki.
  • Shranimo lahko tudi funkcijo, ki vsebuje definicije in ukaze funkcij. Funkcije morajo biti prisotne na koncu datoteke in ime datoteke skripta ne more imeti istega imena kot funkcija v datoteki.

Za označitev konca funkcije je treba uporabiti ključno besedo konec. Zahteva se, kadar katera koli funkcija v datoteki vsebuje gnezdeno funkcijo ali če je uporabljena funkcija lokalna funkcija znotraj skripte in funkcijske datoteke. Funkcije delujejo v skripti v R2016b ali novejši. V MATLAB se uporablja več vrst funkcij. To so:

1. Anonimna funkcija

To je funkcija, ki ni shranjena v programski datoteki, ampak je povezana s spremenljivko, katere podatkovni tip je function_handle. Opredeljen je v enem samem stavku in ima poljubno število vhodnih ali izhodnih argumentov. Skladbo lahko zapišemo kot:

(argumentov)

Primer:

(x, y) x*y;
res1=mul(2, 3)
res2=mul(4, 3)
res3=mul(4, 5)

Ko zaženemo izhod, dobimo naslednji rezultat:

res1 = 6

res2 = 12

res3 = 20

Anonimne funkcije lahko pišemo brez vhodov ali več vhodov in izhodov. Če funkcija nima vhoda, lahko za poklic anonimne funkcije uporabimo prazne oklepaje. Nekaj ​​primerov je

1. curr= @() datestr(now);
d = curr()
Output: d= 22-Oct-2019 11:02:47 curr= @() datestr(now);
d = curr()
Output: d= 22-Oct-2019 11:02:47

2. (x, y)(x+y);
x=4
y=7
z=myfun(x, y)
Output: z=11 (x, y)(x+y);
x=4
y=7
z=myfun(x, y)
Output: z=11

2. Lokalne funkcije

Vsaka funkcijska datoteka vsebuje primarno funkcijo, ki se pojavi v prvi vrstici kode. Funkcije so vidne v drugih datotekah in jih lahko pokličete v ukazni vrstici. Druge funkcije, ki so prisotne v datoteki, se imenujejo lokalne funkcije. Iz ukazne vrstice jih ni mogoče poklicati in se vidijo nadrejeno ali glavno funkcijo in funkcije, zapisane v isti datoteki. Znane so tudi kot podfunkcije. So enakovredne podprogramam, ki se uporabljajo v drugem programskem jeziku. Prav tako jih je mogoče zapisati v skriptne datoteke, dokler se pojavijo po zadnji vrstici skriptne kode.

function (avg, med) = mystats(y)
a= length(y);
avg = mymean(y, a);
med = mymedian(y, a);
end

function a = mymean(v, n) ---- Example of a local function
a = sum(v)/n;
end

3. Gnezdene funkcije

Funkcije, ki so definirane znotraj druge funkcije ali nadrejene funkcije, se imenujejo ugnezdene funkcije. Lahko uporabljajo ali spremenijo spremenljivke, ki so definirane v nadrejeni funkciji. Opredeljeni so znotraj obsega funkcije in lahko dostopajo do delovnega prostora, v katerem so definirani. Obstajajo določene zahteve, ki jim mora slediti vsaka ugnezdena funkcija:

  • Vse funkcije ne zahtevajo končnega stavka. Vendar pa je za vsako funkcijo potrebno napisati stavek o koncu funkcije.
  • Vnesenih funkcij ne moremo definirati znotraj nobenih kontrolnih stavkov, na primer če-else, preklopni slučaj itd.
  • Gnezdene funkcije lahko pokličete neposredno po imenu ali s katerim koli funkcijskim ročajem.

function current
nestfun1
nestfun2
function nestfun1
x = 7;
end
function nestfun2
x = 4;
end

4. Zasebne funkcije

So funkcije, ki so vidne le omejeni skupini funkcij. Nahajajo se v podfunkcijah in so označene s ključno besedo "zasebno". Vidne so samo za funkcije, ki so prisotne v nadrejeni mapi, ali funkcije v mapi neposredno nad zasebno podmapo. Uporabni so, kadar želimo omejiti obseg funkcije. Zasebnih funkcij ne moremo poklicati iz ukazne vrstice ali iz funkcij zunaj matične mape.

Koda :

function priv
disp(“Hello “)

Spremenite mapo, ki vsebuje zasebno mapo, in spremenite ime datoteke, ki jo želite predstaviti
prisotna funkcija
priv

Spremenite mapo na katero koli lokacijo in pokličite trenutno funkcijo
sedanjost

Izhod: "Pozdravljeni"

Zaključek - Funkcije MATLAB

Funkcije MATLAB se lahko uporabljajo za več nalog in scenarijev. So sestavni del katerega koli programskega jezika. Do njih lahko dostopamo po vsem svetu z uporabo globalnih spremenljivk ali z uporabo zasebnih funkcij, če želimo, da so nekatere informacije ali vsebine zasebne. Uporabljajo jih v vsaki organizaciji za potrebe poslovanja, da izpolnijo zahteve.

Priporočeni članki

To je priročnik za funkcije MATLAB. Tukaj razpravljamo o uvedbi funkcij MATLAB in vrstah funkcij. Če želite izvedeti več, lahko preberete tudi druge naše predlagane članke -

  1. Bessel funkcije v MATLAB
  2. Anonimne funkcije v Matlabu
  3. Matematične funkcije v C #
  4. Funkcije prenosa v Matlabu
  5. Zbirnik Matlab | Prijave prevajalnika Matlab
  6. Primeri Matlaba IN operaterja
  7. Celoten vodnik za preklop primera v PowerShellu