Uvod v arhitekturo JSP

JSP je kratica Java Server Pages. Preden se seznanimo s arhitekturo JSP, razumemo, kaj sploh pomeni JSP. JSP je tehnologija, ki pomaga razvijalcem programske opreme ali programerjem ustvariti dinamične spletne strani na podlagi HTML, XML ali morda z nekaterimi drugimi vrstami dokumentov. Za osnovno razumevanje lahko pomislimo, da je JSP običajno HTML stran ali koda, ki podpira tudi kode Java ali izjave. Lahko bi rekli tudi, ko JSP dodaja ali vdela JAVA na stran HTML z uporabo oznak JSP. JSP se v osnovi uporablja za pomoč razvijalcem pri razvoju predstavitvenega sloja nekaterih aplikacij na ravni podjetja. Večinoma se uporablja za oblikovanje spletnih strani na boljši način.

JSP je leta 1999 izdala družba Sun Microsystems. JSP je običajno podoben programskim jezikom PHP in ASP, vendar uporablja programski jezik Java.

Nekaj ​​dobrih lastnosti JSP so:

  • Podpira tako scenarije kot dinamično vsebino strani na osnovi elementov.
  • Razvijalcem omogoča, da razvijejo knjižnice oznak po meri za izpolnitev specifičnih potreb aplikacije.
  • JSP lahko uporabimo tako, da združimo servlete, ki lahko upravljajo s poslovno logiko in modelom, ki ga podpirajo predlogi Java servlet predloge.
  • Strani JSP so običajno predhodno sestavljene za učinkovit postopek v strežniku.
  • JSP lahko štejemo kot sestavni del J2EE. Zelo dobra platforma za aplikacije na ravni podjetja.
  • V program JSP ni samo HTML, ampak tudi nam omogoča, da na strani HTML vstavimo ali dodamo tudi kakšno posebno kodo (ki se imenuje skriptna koda).
  • V JSP je Java privzeti skriptni jezik, vendar specifikacija JSP omogoča tudi druge jezike, kot so JavaScript, VBScript in Perl itd.

Opozoriti je treba, da je JSP mogoče obravnavati kot specifikacijo, ne le kot izdelek, kar posredno pomeni, da se lahko prodajalci izzivajo z različnimi aplikacijami ali izvedbami, ki lahko privedejo do učinkovitosti in izboljšanja kakovosti.

Primer preproste kode strani JSP je napisan spodaj:



<% if (clock.getHours( )
Hi there, Good morning!
<% ) else if (clock.getHours( )
Hi there, Good day!
Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.



<% if (clock.getHours( )
Hi there, Good morning!
<% ) else if (clock.getHours( )
Hi there, Good day!
Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.



<% if (clock.getHours( )
Hi there, Good morning!
<% ) else if (clock.getHours( )
Hi there, Good day!
Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.



<% if (clock.getHours( )
Hi there, Good morning!
<% ) else if (clock.getHours( )
Hi there, Good day!
Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.



<% if (clock.getHours( )
Hi there, Good morning!
<% ) else if (clock.getHours( )
Hi there, Good day!
Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.



<% if (clock.getHours( )
Hi there, Good morning!
<% ) else if (clock.getHours( )
Hi there, Good day!
Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.



<% if (clock.getHours( )
Hi there, Good morning!
<% ) else if (clock.getHours( )
Hi there, Good day!
Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.

Pojasnilo: V zgornji kodi bo stran prikazala uporabnikom različna voščila glede na lokalni čas dneva. Ko se prikaže »Zdravo, dobro jutro!« Je lokalni čas sistema pred 12. uro, »Zdravo, dober dan!«, Če je čas med 12. in 18. uro in »Živjo, dober večer! “Je lokalni čas po 18. uri. Na primer, če je lokalni čas 21:00, bo stran prikazana kot spodaj:

< html >
< body />Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.
< body >
html >

< html >
< body />Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.
< body >
html >

< html >
< body />Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.
< body >
html > < html >
< body />Hi there, Good evening!
Welcome to the site, we are open 24/7.
< body >
html >

Spletna stran zgornje kode bo prikazana kot spodaj:

JSP arhitektura:

Zdaj pa se pogovorimo o arhitekturi JSP (kako deluje JSP). Preden nadaljujemo, nas obvestimo, da za JSP uporabljamo strežnik Apache Tomcat, saj ima Tomcat strežnik mehanizem JSP, ki je potreben za obdelavo strani JSP. Spodaj na urejen način razpravljamo o poteku zahteve in odgovora JSP (arhitekturne točke).

  1. Za datoteko JSP zahtevo ponavadi brskalnik odjemalca.
  2. Spletni strežnik (tukaj, JSP Engine) naloži datoteko JSP in jo prevede tako, da ustvari kodo Java, ki se bo štela za Servlet.
  3. Ko je generiran Servlet (Java Code), JSP Engine sestavi Servlet in v tej fazi so odkrite (če obstajajo) napake pri sestavljanju.
  4. Po kompilaciji vsebnik naloži razred servlet in ga izvrši.
  5. Po izvedbi motor JSP pošlje odgovor stranki.

Tu je treba opozoriti, da: Faza prevajanja in prevajanja se obdela le, ko

  1. Prva zahteva je za datoteko JSP.
  2. Ustvarjen servlet je starejši od datoteke JSP in v tem primeru se datoteka JSP spremeni.

Spodaj je slikovni prikaz arhitekture JSP (zahteva / odgovor) za boljše razumevanje:

Spodaj je slikovna predstavitev strani JSP o tem, kako se strežnik / obdela prek strežnika.

V bistvu je JSP (Java Server Pages) del 3-stopenjske arhitekture, kjer strežnik (navadno imenovan Application Server ali spletni strežnik) podpira strani Java Server (strani .jsp). Ta strežnik deluje kot posrednik med brskalnikom odjemalca in bazo podatkov, kot je prikazano na spodnjem slikovnem diagramu.

Zaključek:

V zaključku lahko rečemo, da so strani JSP v bistvu na visoki ravni izvršitve servleta, ki programerjem omogoča, da vdelajo Java kodo v HTML strani, kjer JSP datoteke na koncu zberejo servlet s strani JSP Engine in da se uporablja sestavljeni servlet vročiti zahtevo motorja.

Običajno JSP Engine preveri, ali že obstaja servlet za datoteko JSP in ali je spremenjeni čas v JSP starejši od ustvarjenega servleta. Če je JSP starejši, potem vsebnik JSP predpostavlja, da je JSP še vedno nespremenjen in ustvarjen servlet še vedno ustreza vsebini JSP. Tako je postopek učinkovitejši od drugih skriptnih jezikov (npr. PHP, ASP itd.) In zato hitrejši. Torej, na podlagi zgornje razprave lahko rečemo, da je stran JSP le še en način pisanja servleta brez potrebe po visokem znanju v programiranju Java, kjer razen za fazo ali postopek prevajanja, JSP deluje skoraj podobno kot drugi običajni servleti.

Priporočeni članki

To je vodnik za arhitekturo JSP. Tukaj razpravljamo o uvodu, značilnostih, arhitekturi in slikovni predstavitvi arhitekture JSP. Če želite izvedeti več, lahko preberete tudi druge naše predlagane članke -

  1. Vprašanja za intervju JSP
  2. Arhitektura skladišča podatkov
  3. Poklicna administracija
  4. Arhitektura DBMS

Kategorija:

Razvoj programske opreme