Vrste testiranja programske opreme

Uvod v vrste testiranja programske opreme

Preizkušanje programske opreme je postopek testiranja programske opreme za zagotovitev, da je programska oprema brez napak. Testiranje se izvaja z različnimi tehnikami, kot so testni primeri, avtomatizacija, programi, orodja itd. Obstajajo različne vrste testiranja programske opreme. Katere vrste testiranja se izvajajo, je odvisno od faze razvijanja programske opreme. Vsaka vrsta testiranja programske opreme ima svoje edinstvene lastnosti, prednosti in slabosti. V tem članku bomo razpravljali o različnih vrstah testiranja programske opreme.

Obstajata dve glavni vrsti testiranja programske opreme - funkcionalno testiranje in nefunkcionalno testiranje. Vsak od njih ima svoje vrste testiranja.

1. Funkcijsko testiranje

Glavni cilj tega testiranja je preizkusiti funkcionalno področje programske opreme ali izdelka, kot da deluje pravilno ali ne, so vse funkcije pravilno razvite ali ne.

Funkcijsko testiranje vključuje naslednje vrste preskušanja:

Preizkušanje enot
Integracijsko testiranje
Preizkušanje sistema
Preizkušanje vmesnikov
Regresijsko testiranje
Uporabniško testiranje

Pogovorimo se o posameznih funkcionalnih vrstah testiranja.

Preizkušanje enot: Pri enotnem testiranju se preizkušajo posamezne komponente programske opreme (imenovane kot enota). To testiranje se izvede, da se zagotovi, da vsaka programska oprema deluje pravilno in ustreza določenim zahtevam. Ker gre za majhno komponento, za testiranje enote potrebujemo le dva ali tri vhode.
Preizkušanje integracije: V integracijskem testiranju so vse majhne enote, ki so ločeno preizkušene, združene in testirane kot celota. Glavni cilj tega testiranja je najti napake med interakcijo z drugimi enotami.
Preizkušanje sistema: Pri sistemskem testiranju se testira popolnoma integrirana programska oprema. Glavni cilj tega testiranja sistema je preveriti, ali razviti sistemi izpolnjujejo zahteve in pričakovanja uporabnikov.
Preizkušanje vmesnikov: Pri testiranju vmesnikov se preskuša komunikacija med sistemi. Predpostavimo, da je razvito novo spletno mesto, komponente tega spletnega mesta so lahko njegova baza podatkov, strežnik, GUI itd. Preizkušanje vmesnikov preverja, ali komunikacija med temi komponentami deluje pravilno ali ne.
Regresijsko testiranje: Pri regresijskem testiranju razvijalci preizkušajo stabilnost programske opreme ali izdelka v različnih okoljih. Glavni cilj tega testiranja je preveriti, ali programska oprema deluje učinkovito v različnih vrstah okolij ali ne. Regresijsko testiranje prav tako zagotavlja, da sprememba v enem delu kode ne vpliva na druge funkcionalnosti programske kode.
Preizkušanje uporabnikovega testiranja: Preizkušanje uporabnikovega testiranja je vrsta testiranja programske opreme, pri katerem je sistem testiran na sprejemljivost. Glavni cilj tega testiranja je ugotoviti, ali sistem izpolnjuje zahteve uporabnikov, ali sistem sprejema uporabnik ali je pripravljen na trg. V okviru testiranja uporabnikovega testiranja se izvajajo naslednje vrste testiranja.

Alfa testiranje: Alfa testiranje je pogosta vrsta testiranja programske opreme, ki se pogosto uporablja. Glavni cilj tega testiranja je najti vse možne napake, preden jih sprostite stranki ali na trg. To testiranje izvaja preskusna skupina na mestu razvijalcev. Alfa testiranje se izvede na koncu faze razvoja programske opreme, vendar pred beta testiranjem.
Beta testiranje: Beta testiranje je znano tudi kot zadnja faza testiranja. To naredijo uporabniki. Ko je izdelek ali programska oprema razvita, se uporabnikom dodeli povratne informacije o istem. Uporabniki zbirajo nenehne povratne informacije in odpravljajo težave.

2. Nefunkcionalno testiranje

Gre za drugo vrsto testiranja programske opreme, pri kateri se testira nefunkcionalno področje programske opreme, da se zagotovi kakovost izdelka. Glavni cilj tega testiranja je preizkusiti delovanje programske opreme, zagotavljanje kakovosti programske opreme in izmeriti vse dejavnike učinkovitosti, kot so sposobnost shranjevanja, sposobnost stresa, sposobnost nalaganja, čas odziva itd.

Nefunkcionalno testiranje vključuje naslednje vrste testiranja:

Preizkušanje dokumentacije
Namestitveno testiranje
Testiranje učinkovitosti
Testiranje zanesljivosti
Varnostno testiranje

Pogovorimo se o tistih nefunkcionalnih vrstah testiranja, enega za drugim.

Preizkušanje dokumentacije: Pri preskušanju dokumentacije se dokumenti ocenjujejo, da se preverijo zahteve programske opreme. Dokumentacija vključuje različne testne primere, preskusne načrte, pristope in strategije. To testiranje pomaga oceniti pokritost testa in zahtevana preizkusna prizadevanja.
Preizkušanje namestitve: Testiranje namestitve je vrsta testiranja programske opreme, ki se osredotoča na to, kaj morajo uporabniki narediti za namestitev programske opreme in uspešno nastavitev delovnega okolja. Ta postopek testiranja se izvaja v delnih, popolnih ali nadgrajenih namestitvenih procesih v različnih operacijskih sistemih v različnem okolju.
Preizkušanje učinkovitosti: Testiranje učinkovitosti se uporablja za zagotovitev, da so vse aplikacije programske opreme dobro pod pričakovanimi delovnimi obremenitvami. Testiranje pod neučinkovitostjo se izvajajo naslednje vrste preskušanja.

Testiranje obremenitve: to testiranje se uporablja za oceno obnašanja programske opreme ali sistema pri različnih vrstah delovnih obremenitev
Stresno testiranje: stresno testiranje se uporablja za ocenjevanje obnašanja programske opreme ali sistema na ali preko meja njegove delovne obremenitve.
Testiranje vzdržljivosti: to testiranje se uporablja za ocenjevanje obnašanja programske opreme ali sistema, kadar se enaka vrsta delovne obremenitve daje nenehno.
Testiranje spike: Spike testiranje se uporablja za oceno vedenja programske opreme ali sistema, kadar se neka delovna obremenitev nenehno povečuje.

Preizkušanje zanesljivosti : Pri testiranju zanesljivosti se programska oprema nenehno preizkuša, da ugotovi napake, preden programsko opremo sprosti na trg. Preverjanje zanesljivosti zagotavlja, da je programska oprema brez napak in zanesljiva ter pripravljena za dobavo.
Preizkušanje varnosti: Pri testiranju varnosti se preverja varnost sistema, da se prepreči izguba bistvenih podatkov. Varnostno testiranje zagotavlja, da je sistem ali programska oprema varna pred nepooblaščenimi dejavnostmi.

Priporočeni članki

To je vodnik za Vrste testiranja programske opreme. Tu smo razpravljali o dveh vrstah testiranja programske opreme, tj funkcionalnem in nefunkcionalnem testiranju. Če želite izvedeti več, lahko preberete tudi druge naše predlagane članke -