Uvod v testiranje domen
Domain Testing je programska tehnika za testiranje programske opreme, pri kateri se aplikacija preskuša z zagotavljanjem vhodnih podatkov in preverjanjem ustreznih izhodnih podatkov. Testiranje domen se imenuje tudi testiranje enakovrednosti ali testiranje mejnih analiz. Pri testiranju domen testiranje poteka z minimalnim številom vhodnih podatkov, tako da aplikacija ne dovoljuje neveljavnih podatkov in podatkov zunaj dosega ter oceni pričakovani obseg izhoda. Testiranje domen zagotavlja, da aplikacija nima vhodnih podatkov zunaj omenjenega veljavnega obsega.
Najboljše 4 strategije testiranja domen
Zdaj pa razpravimo o strategiji testiranja domene:
Testiranje domen je razdeljeno na poddomene. Po tem vloga je bila obravnavana za testiranje domen skupaj s poddomene, v tem pa enojna ali kombinacija vhodnih podatkov, preizkušenih prek poddomena. Omogoča poenostavitev zapletenih scenarijev, če je domena razdeljena na poddeno. Test, opravljen na mejah poddomene, se imenuje Boundary Value Analysis (BVA). Ko so pogoji preskusa razdeljeni na sklope ali skupine preskusov, potem je poimenoval preskušanje razreda ekvivalentnosti. Tester domene mora podrobno razumeti domeno.
1. Izbira domene
Domena, ki ima manj zapleteno funkcionalnost, se lahko šteje za testiranje domene. V aplikaciji bodo vhodne spremenljivke, ki jih je treba dodeliti, in ustrezen rezultat je treba preveriti.
2. Vhodne podatke razvrstite v razrede
Podobna vrsta vhodnih podatkov je razdeljena na podskupine. Obstajata dve vrsti particij, razdelitev razreda ekvivalentnosti in analiza mejnih vrednosti (BVA). Razdelitev razreda enakovrednosti razdeli vhod na enakovredne podatkovne particije za določitev testnih primerov. Tu so testni primeri zasnovani tako, da je vsaka particija pokrita enkrat. Pri testiranju analize mejnih vrednosti (BVA) so testni primeri zasnovani glede na neveljaven obseg mejnih vrednosti.
3. Vhodni podatki razredov za testiranje
Mejne vrednosti je treba upoštevati kot podatke za testiranje. Meje predstavljajo razrede enakovrednosti, bolj verjetno je, da bodo našli napako kot ostali člani razreda. Podatki v območju so najboljši predstavnik enakovrednega razreda.
4. Preverjanje izhodnih podatkov
Ko so vhodni podatki dodeljeni aplikaciji glede preverjenih izhodnih podatkov. Izhodni podatki morajo biti neveljavni in določenega obsega.
Primeri testiranja domen
Kot primer si oglejmo dva scenarija:
1. Preskusni podatki z enim vhodom
Razmislite, da sta x & y vhodna spremenljivka za kateri koli izraz, spremenljivka z pa izhod. Tu je izraz en sam vhodni scenarij, ki vključuje spremenljivko x & y, torej ni kombinirane vhodne spremenljivke.
Primeri izražanja: (z = x + y) ali (z = xy) ali (z = x * y) ali (z = x / y) itd.
2. Test z več vhodno spremenljivko
V tem primeru se preizkusi več ali kombinacija vhodnih spremenljivk glede ustreznega izhoda. Razmislimo o aplikaciji Šolski management za sistem ocenjevanja otrok glede njihovih razredov, ki so jim dodeljeni.
Glede na zgornje preskusne pogoje je mogoče določiti spodnje scenarije:
- Scenarij1: Študentski rezultati> 80 & <= 100, pri predmetu Znanost pa naj bo v razredu A.
- Scenarij 2: Rezultati študentov> 80 & <= 100, pri čemer je predmet Računi v razredu B.
- Scenarij 3: Študent 65 točk, naravoslovni predmet naj bo v razredu C.
- Scenarij 4: Študent 65 točk, Predmet računov mora biti v razredu D.
- Scenarij 5: Študent 50 točk, naravoslovni predmet naj bo v razredu E.
- Scenarij 6: Študent 50 točk, Predmet računov mora biti v razredu F.
- Scenarij 7: Rezultati študentov <= 50, predmet znanosti mora biti v razredu G.
- Scenarij 8: Rezultati študentov <= 50, Predmet računov mora biti v razredu H.
V zgornjem primeru bo vhod oznake in zadeve, ki se nanašajo na tiste razrede, ki bodo dodeljeni. Ta primer je razdelitev vhodov ali skupina vhodnih vrednosti. Razpon doseženih ocen je razdeljen na naslednje razrede:
- 1. razred: Študenti, ki so dosegli ocene> 80 in <100.
- 2. razred: Študenti, ki so dosegli 65 točk.
- 3. razred: Študenti, ki so dosegli 50 točk.
- 4. razred: Študenti z oceno <= 50.
Mejne vrednosti je treba upoštevati kot podatke za testiranje, meje predstavljajo razrede enakovrednosti, katerih cilj je najti napako ali napako kot ostali člani razreda. Podatki v območju so najboljši predstavnik enakovrednega razreda. Za vsak zgoraj omenjeni razred se zahteva preskus.
Za 1. razred so bili učenci z oceno nad 80 (ocene> 80 in ocene <= 100).
Mejne vrednosti:
- Oznake 80 v tem razredu ne bi smeli veljati, saj bi morale biti vrednosti večje od 80.
- V tem razredu je treba upoštevati oznake 81, saj naj bodo vrednosti večje od 80.
- V tem razredu je treba upoštevati oznake 100, saj naj bodo vrednosti nižje od 100 ali enake 100.
- Oznake 101 v tem razredu ne bi smeli veljati, saj bi morale biti vrednosti manjše od 100 ali enake 100.
Vrednosti razdelitve enakovrednosti: Vhodne vrednosti od 81 do 100 so veljavne, zato je treba vključiti eno od vrednosti med 81, 82, 83 upto100. Zato so izbrane oznake „90“ veljavne ocene za ta razred.
Preverjanje izhodnih podatkov
Tu se na vsaki particiji izvede samo en pogoj preizkusa. Če en preskusni pogoj na particiji deluje pravilno, morajo vsi preostali preskusni pogoji delovati pravilno. Če en preskusni pogoj v particiji ne deluje pravilno, se domneva, da nobeni drugi pogoji ne bodo delovali pravilno.
Struktura testiranja domen
Spodaj je razložena struktura testiranja domen:
- Analizirajte aplikacijo v zvezi z domeno.
- Ugotovite veljavne vhodne spremenljivke.
- Glede izhodnih rezultatov analizirajte vhodne spremenljivke in jih razvrstite.
- V zvezi z analizo particij BVA & Equivalence ustvarite / poiščite vhodne spremenljivke.
- Poiščite in analizirajte izhodne spremenljivke v zvezi z vhodnimi spremenljivkami.
- Poiščite neanalizirane vhodne spremenljivke. Zberite informacije za nadaljnjo oceno.
- Povzemite celotno analizo preskusov v zvezi s tabelami tveganj.
Zaključek
Domain Testing je programska tehnika za testiranje programske opreme, ki zahteva osnovno znanje na domeni, da lahko s pravim vložkom preizkusite potreben rezultat. Za učinkovito delovanje je potrebno razdeliti domeno na poddomene. Testiranje domen imenujemo tudi kot testiranje enakovrednosti ali testiranje mejnih analiz, kjer vhodne spremenljivke analiziramo in identificiramo kot mejne vrednosti in vrednosti razreda enakovrednosti za dosego pričakovanega rezultata.
Priporočeni članek
To je vodnik za testiranje domen. Tukaj razpravljamo o Uvodu v domensko testiranje in njegovi strategiji testiranja, pa tudi o strukturi s Primerjem. Če želite izvedeti več, lahko preberete tudi druge naše predlagane članke -
- Ravni testiranja programske opreme | Vrh 4
- Top 6 vrst ročnega testiranja
- 10 najboljših orodij za preizkušanje varnosti odprtokodnega sistema
- Uvod v programsko testiranje življenjskega cikla
- Kako ustvariti podatke testov s svojimi prednostmi?
- Kaj je testni primer? Kako napisati?